IZZIVI MODERNEGA NIZKOZAVESTNEGA ČLOVEKA

in AEQ metoda s somatskimi gibi in vajami

 

Človek je z industrijsko revolucijo navidezno neškodljivo pospešil razvoj in si olajšal bivanje. To le delno drži in zdaj je že vsem jasno da ima ta »razvoj« stanske učinke; zelo visoko ceno na področju stopnje zavesti, zdravja, medsebojnih odnosov in splošnega razpoloženja.

 

Pred industrijsko revolucijo je moral človek za preživetje sodelovati z naravnimi ritmi, kar je pomenilo biti visokozavesten teh ritmov in jih  tudi spoštovati. Saj je le tako lahko znotraj realnih zmožnosti preživel. Moral je dvigovati svojo zavest za zaznavo resnice, ne le na manifestirani/fizični ravni, temveč tudi na ravni intuicije in iracionalnih občutkov. Znano je namreč da se resnica/realnost vedno sprva »pokaže« na nemanifestirani ravni (skozi občutek) in šele kasneje na manifestirani ravni bivanja.

 

Primer:

 

A)visokozavestna mama čuti kaj se z njenim otrokom dogaja, tudi če ga ne vidi, sliši. Takšno mamo vodi občutek kdaj jo otrok potrebuje in kaj potrebuje tudi če sta daleč narazen. Temu primerno je takšna mama tudi zelo mirna, ker zaupa občutku in ne le osnovnim čutilom, takšna mama je praktično brez strahu/skrbi in najboljši možni temelj za otrokov razvoj; ker ga ljubeče podučuje o naravnih zakonih in mirno brez panike varuje pred prevelikimi izzivi zanj.

Tovrstne mame praviloma najdemo v »nerazvitem« delu sveta.  

 

B)nizkozavestna mama slabo/zmedeno/popačeno zaznava lastnega otroka ker je zaradi odraščanja v tehnološko razvitem okolju navajena zaznave prepuščati tehnologiji: babysiter naprava, senzorji za parkiranje avta, mobilni telefon, pulz meter,.... in je posledično zgubila stik z »notranjim čutom« - intuicijo. Njen otrok je posledično bolj nemiren, manj zdrav, zanjo bolj nepredvidljiv in ji povzroča ogromno stresa. Nizkozavesten človek bolj zaupa tehnologiji, knjigi, sistemu, stroju,... kot sebi. Nizkozavesten človek torej išče občutek varnosti zunaj sebe in je posledično bolj prestrašen, bolj napet, slabše razpoložen, manj intiligenten, manj učinkovit, manj zdrav, kajti zaupati tehnologiji pomeni nezaupati življenju – sebi!

 

Zelo pomembno je podariti, da se nizkozavesten človek ne zaveda ujetosti v racionalnost in popačenosti oziroma odtujenosti od občutkov/resnice. Še več, večinoma je nizkozavesten človek prepričan da odlično čuti ter da mu je vse »jasno«; čeprav mu telesne bolečine, bolezni, konstantno življenje v časovni stiski, pogosto slabo razpoloženje, težave v odnosih, pogosta skoraj konstantna kritičnost, slaba gibalna intiligenca, udarci usode,... nakazujejo da nekaj vseeno ni optimalno.

Dokler ne pridemo na višji nivo zavesti se enostavno ne zavedamo da smo nizkozavestni oziroma da obstaja višjezavestno stanje. Te stopnje se mimogrede osvaja v skokih, ne kontinuirano. Optimalna razlaga skozi prispodobo te resnice se razkrije v vicu o malem mucku ki je počasi odrastel do stopnje da so ga nekega večera starejši mački povabili da gre z njimi na »jago«. In res, odšli so na običajno mesto, kjer so z mjavkanjem klicali muce k parjenju. Mali mucek je sprva opazoval kako to počno veliki, potem pa tudi sam začel mjavkati. Po nekem času je mali mucek dejal: fantje hvala za tole danes, bilo je nepozabno, zdaj sem že malo utrujen zato grem domov. Bom šel jutri spet z vami seksati. Dokler »nove« izkušnje ne doživimo, enostavno ne vemo da obstaja! Dokler se ne dvignemo v zavesti, ne vemo da živimo nizkozavestno.

 

Tehnologija vse zazna z zamikom, ko se že dogaja. Visokozavestno bitje zazna dogodke v prihodnosti in se nanje v miru ustrezno pripravi. Žival je evolucijsko gledano na nižjezavestnem nivoju od človeka, pa kljub temu veliko prej zazna lastne potrebe, naravne pojave in tudi ustrezneje/mirneje pravočasno reagira. Mnogo primerov nemirnih živali pred pojavom potresa poznamo. Človek ima enake in še veliko večje sposobnosti zavestnosti kot žival, vendar jih brez ustreznega razvoja in nege ne more/zna uporabljati.

 

Visokozavesten človek odlično čuti in spoštuje lastno telo. Posledično se ravno prav giblje, ekonomično ravna z lastno energijo, ravno prav počiva da omogoči optimalno regeneracijo, se prehranjuje z naravno hrano polno življenja, konstantno vlaga čas, energijo in pozornost v razvoj – razvoj zavesti – pravega znanja. Ker skozi zorenje vedno več čuti/zaznava/dojema je vedno bolj učinkovit, miren, radosten in skladen z naravnimi ritmi.

 

Nizkozavesten človek si morda vse zgoraj navedene sposobnosti želi, vendar jih večinoma skuša realizirati s pomočjo tehnologije, to pa ga dela manj zavestnega za lastne občutke in je tako vedno bolj v borbi s samim seboj, v borbi z lastno naravo, ki je tehnologija ne more in je nikoli ne bo mogla zaznati v njeni mnogoslojni kompleksnosti. Posledično moderni človek čuti vedno več nelagodij/bolečin v lastnem telesu, je vedno bolj sistemsko bolan, potrebuje vedno več zdravil/terapij za normalno bivanje, se vedno bolj »opija« z lastno produciranimi opijati (visokointenziven šport, adrenalinski šport,..), in z alkoholom, drogami, kavo, zdravili. Bolj ko je človek odvisen od tehnologije, bolj ji zaupa, bolj nevede/neobčuteno sprejema odločitve ki ga še bolj oddaljujejo od sebe (beri lastne narave!). Tak človek je vedno bolj odvisen od zdravnika/manengerskega pregleda/krvnega testa/... da bi vedel kako je. Ker je zgubil stik z edino resnico – stik z lastnim telesom! In ker zdravnik/terapevt/prijatelj ne more vedeti kako smo mi sami, so to le simptomatske metode, mašila, potlačitve realnega stanja ki na dolgi rok očitno ne dajejo željenih rezultatov!

Statistika zahodnega zdravstva je gledano na dolgoročno zdravje ljudi zelo neučinkovita. Živimo v dobi ekonomskega bohotenja zdravstva in farmacije, pa smo kljub temu bolani do obisti in nemočni pri zdravljenju večine kroničnih-sistemskih bolezni.

 

Da bi današnji človek izšel iz slepe ulice je prava pot le ena. Enaka kot vedno doslej, dvig zavesti. Ta pa se sprva ureja znotraj lastnega telesa. Kajti kdor ne čuti lastnega telesa v celoti, tudi ničesar izven telesa ne čuti/zaznava realno! Z drugimi besedami, v tolikšni meri kot nimamo zavestnega stika z lastnim telesom, nimamo realne sposobnosti zaznave resnice izven nas – vidimo/zaznavamo vse izven nas popačeno. Primerjalno z zgoraj navedenim primerom; mama ki ne čuti realno lastnih potreb, nima nikakršnih možnosti realno zaznavati potreb lastnega otroka! In bo posledično nevede mnogokrat zgrešila optimalno/naravno izbiro pri materinstvu.

 

Predpogoj za visokozavestno stanje/bivanje je visoka raven življenske energije. Z nizko ravnjo življenske energije je enostavno nemogoče biti v visokozavestnem stanju! Vsi vemo da utrujen človek naredi več napak od spočitega – ker je utrujen človek nižje zavesten! Se ne zaveda v polnosti realnosti in zato »spregleda« nevarnost. Podobno nam nazorno dokaže zgornjo trditev dejstvo, da se utrujen človek težko učinkovito uči – enostavno mu ne gre v »glavo«, si ne zapomni, težko vleče vzporednice med učenjem.... Aeq metoda s somatskimi gibi in vajami omogoča da se bolj realno zavedamo trenutnega stanja (koliko imamo energije v določenem trenutku). Posledično nam izboljša sposobnost ohranjanja visoke ravni življenske energije, kar kot že rečeno omogoči konstantnejše bivanje v višjezavestnem stanju, to pa rezultira v radostnejšem, učinkovitejšem bivanju z zmanjšano možnostjo za »napake«, poškodbe, bolezni, bolečine, napačne poslovne odločitve, napake pri vzgoji,.... na minimum.

 

Aeq metoda s somatskimi gibi in vajami omogočajo počasi, neboleče dvigovati telesno zavest in gibalno intiligenco. Če jih človek izvaja zvedavo, z občutkom in disciplinirano postajajo vaje vedno bolj prijetne, nelagodja in bolečine v telesu počasi zvodenijo, energija in radost se dvigneta, občutek za potrebe lastnega telesa se bistri, borba lastnega ega proti telesu se zmanjšuje in na koncu ego do konca razkrinkamo – presežemo. Življenska radost se obnovi, intuicija in intiligenca rasteta, posledično postajamo vse učinkovitejši pri vseh življenskih izzivih, skrbi in strahovi vodenijo, zaupanje v življenje (vase) raste.

 

S pomočjo AEQ somatskih gibov in vaj uredimo znotraj lastnega telesa:

 

  • Zmanjšanje mišičnega tonusa in vzporedno zmanjšanje »notranje« (mentalne in emocionalne) napetosti
  • Izboljšana medmišična koordinacija in posledično lahkotnejše, prijetnejše gibanje
  • Zmanjšana poraba energije za gibanje in v mirovanju
  • Izboljšana energijska učinkovitost gibanja – z manj energije do več učinka
  • Izboljšana kvaliteta spanja – zaradi zmanjšanja povprečnega tonusa v membrani
  • Hitrejša sposobnost akumulacije energije ter posledično hitrejša regeneracija. Hitrejše okrevanje po naporih, prijetnejše jutranje zbujanje.
  • Izboljšana sposobnost zaznave celotnega telesa (bitja) hkrati. Povprečen »zahodnjak« večino časa biva le v glavi (v mislih, v racionalnosti in čustvih) in posledično odtujeno od čutenja lastnega telesa_občutkov_potreb_intuicije_kreativnosti_modrosti. Zavedanje celote (lastnega bitja) je ključno za čistost zaznav vsega izven lastnega bitja. Človek ki sebe čuti v celoti nepopačeno, zaznava tudi resnico izven sebe nepopačeno – realno in je zato zelo intiligenten, miren in učinkovito upravlja vsa področja bivanja!        

 

Vse navedeno se prenese tudi na svet okoli nas – delo, odnosi, materialne dobrine, odnos do denarja/časa/energentov. Kakor znotraj, tako zunaj! Kdor misli da lahko brez sprememb znotraj sebe uredi zunanjost se hudo moti. Morda bo sicer navidezno kratkoročno viden nek pozitiven učinek, dolgoročno pa se vselej izkaže da: nemanifestiran del našega bitja (duh, energija, misli, mišlenje, čustva,naučeno znanje,...) določa kako deluje manifestirani del nas (telo in »naš« materialni svet svet). Če torej uredimo svojo »notranjost«, se neminovno spremeni, uredi tudi naša zunanjost. V obratni smeri ne gre!